Thursday, February 26, 2009

NUJNOST SAMOSTOJNEGA VSAKDANA


Kadar se znajdem v kakšnem gostinskem lokalu, ponavadi nimam namena prisluškovati pogovorom pri sosednjih mizah. Tokrat pa so bile mize postavljene tako blizu, da sosednjih besed pač ni bilo mogoče preslišati...

Deklica mlajše generacije je razlagala svoji starejši družabnici, po vsej verjetnosti mami, da se, ko bo dosegla določeno starost, ne misli odseliti od doma. Zakaj le, ko pa imam doma vse preskrbljeno, perilo je oprano in hrana skuhana. Takšen bi bil povzetek argumenta, v katerem je deklica opisala ugodje, ki ji ga ponujajo mamina gospodinjska opravila. Seveda, ko se nekdo preseli, gospodinjska opravila postanejo neizogibna nujnost samostojnega vsakdana.

Sama sem si kar nekaj let želela, da bi se odselila od doma. Ker sem študirala v domačem mestu, se selitev v študijske namene ni zgodila, dokler se nisem odločila za magisterij. Na Severu Evrope, izkušnje imam predvsem z Islandijo in Finsko, pa je tako ali tako nekaj popolnoma običajnega, da se otroci odselijo od doma že zelo zgodaj. Družbene razmere so tam res drugačne, standard višji in situacija mnogo ugodnejša za tiste, ki začenjajo samostojno pot; ni primerjave, pa vendar...

Če so razmere naklonjene odraščajočim mladim, ali ne - želja in hrepenenje po samostojnosti lahko ostaneta prisotna. Špekuliram in razmišljam, da si bodo mulci prizadevali ravno nasprotno- čeprav se jim bo ponudila možnost, bodo vztrajali in raje bivakirali v udobnem Mamahotelu.

Kakorkoli že, ugodje zna biti tudi to, da se nekdo ob življenju na svojem nauči dobro opravljati osnovna gospodinjska opravila, od kuhanja in nakupovanja živil do pranja in spoznavanja primernih pralnih sredstev; enostavnosti, ki lahko prinesejo samozavest in občutek neodvisnosti ter tako osvežijo življenje.

7 comments:

Tea said...

Hja, saj se strinjam, ampak meni je vseeno težko, no. Saj bo... počasi. :)

alcessa said...

Kje so časi, ko sem se gospodinjstva učila tudi, da čim bolj koristno premagam socialistični dolgčas... Zdaj pa paše: tudi če sem v manjšini, fajn je gospodinjiti, sploh če 10 ur preživiš za PC-jem :-)

Nárëlaimë said...

Jaz imam že neki časa željo, odselit se od doma. Sam verjetno nekje deep down inside mam nek strah pred tem, ker se ne potrudim kaj dosti, pa všeč mi je izgovor, da imam od doma do faksa 10 minut z avtobusom in čisto premalo denarja, tudi za študentsko sobico ne - v dom me tk ne bi dali, ker imam stalni naslov v lj. Bi pa ful rada šla v tujino, to tk vsi veste ... res res. vsaj za nekaj časa.

kaneli said...

@Tea: Itak, bo že! Po moje je fajn, da si najprej zrihtaš službo, potem ko se nabere dovolj keša, pa še kakšno stanovanje... pa moža, morskega prašička itd. ;)

@Alcessa: Moj problem je ta, da mnogo raje pospravljam, kuham in pečem, kakor pa da bi se resneje posvetila magistrski nalogi. Ojoj... :D

@Narelaime: Vsekakor ti priporočam, da greš na izmenjavo! Študij v tujini se mi zdi fajn izkušnja - v komunikaciji, razgledanosti in samostojnosti.

Riki Miklavec said...

Ge sn živel kake pol leta na Mađarskem, v internatu, ko smo imeli elektroti eno izmenjavo. :D Je bilo kul, sn spoznal nekaj thrasherjev.

storyteller said...

Jst sem pa komaj čakala, da grem na svoje :)

kaneli said...

@Riki: Örülök hogy találkoztunk! :D

@storyteller: Tudi jaz. Ampak mi smo druga generacija... ;)