Tudi mene je doletelo pisanje verižnega prispevka - Alcessa in pozneje Nina sta me določili, da naj blogosferi zaupam, od česa sem bila najbolj zadeta. Ker sem čez vikend delala na metal festivalu Nummirock, se je čas za blog našel šele danes.
Pretekli vikend je bil na Finskem zelo pomemben - dogajal se je Juhannus, kresni večer; mimogrede, Juhannus je vedno na tisto soboto, ki je najbližja datumu kresne noči (in potem je že sam petek pred tem ena velika sobota ker je pof***n Juhannus). Kakorkoli, praznovanje poletja na Finskem pomeni množično popivanje (kajpak) ter posledično utapljanje v jezerih. In takoj na tem mestu lahko povem, kako sem se ta Juhannus ter vse ostale čase pred njim razlikovala od večine ter od česa še nikoli nisem bila zadeta. Ne sedaj, niti nikoli prej. Alkohol. Alko in jaz ne greva skupaj; tu in tam sem že poskusila kak požirek (pa ne vina, ker mi smrdi) pa mi zadevščina sploh ni bila všeč. Alkohola enostavno ne maram. Kar povzroča nemalo čudenja tako med Slovenci kot tudi med Finci, katerim je ljubezen do alkoholne zadetosti vsekakor več kot skupna. Ampak... alco is not my way, and it has never been. Čeprav vedno znova ugotavljam, da je abstinenca skorajda hujša družbena stigma kot alkoholizem...
Mogoče sem nekakšen novi hipi (a sem že omenila, da sem vegetarijanka?), ki hoče živeti zdravo in se ne uničevat s pijačo. Pa ne morem biti niti hipi, ker še nikoli nisem poskusila kadit - niti tobaka, niti česa hujšega. Ne glede na dejstvo, da sem študirala na umetniški akademiji, kjer je včasih že sam prostor šolanja dišal po prepovedanih substancah. Nad takšnimi dejanji se nikoli nisem zgražala (toliko hipija je le v meni), ni pa mi bilo do tega, da bi poskusila. Sicer ne maram biti pasivna kadilka; verjetno sem med tisto peščico, ki se veseli, da ji ob obisku barov in koncertov oprava ne smrdi po čikih. Po drugi strani pa sem verjetno spet hinavska... saj velika večina oseb v mojih dramah kadi. :D
Ali sem torej sploh kdaj bila zadeta? Zakaj sem se spravila pisat ta post, če samo bluzim o nekem zdravem in bolj ali manj sterilnem življenju? Well, let's see... Verjetno sem nasploh občutljivo bitje, in tako me zadanejo že zelo drobne zadevice, ki se marsikoga še dotaknejo ne. Ena od teh dnevnih zadevic je kava. Brez kave ne gre - in ja, razlika med mojim počutjem pred in po kavi je velika. Preveč kave, po drugi strani, pa ima prav tako posledice, saj postanem živčna, nemirna, on speed. Ampak kofein je vseeno zakon. Samo ne preveč njega.
Pozitivno zadeta sem po treningih borilnih veščin. Nekoč je to bil nanbudo, danes je aikido. Dostikrat se zgodi, da grem na trening zaspana in slabe volje, po treningu pa sem polna energije. In tisto počutje je vsekakor blizu nečemu, kar bi opredelila kot zadetost. V dobrem smislu me potem zadene še savna (sauna), sploh po uspešnem treningu, ali pa kar tako. Pa seveda metal/rock festivali, kakšna res huda muzika (Flogging Molly!) in še bolj huda besedila, zadanejo me dobri filmi, knjige, nekoč me je izjemno močno zadelo gledališče. Aja, zadenejo me tudi kužki. Imela sem dva in sedaj si (napol) lastim že tretjega; dejansko sem pogrešala tisto pravo druženje s psi. Abstinenčna kriza po psu je bedna.
Negativne zadetosti... tudi te so bile, in ker sem občutljiva pesimistka, sem različne zoprne dogodke zaznavala (in jih še zaznavam) toliko močneje. Najbolj me je zaznamovala - ter me močno zadela - nesrečna romanca. Ja, ja, seveda se to dogaja vsem. kaj bluzim... pa vseeno. Posledice tiste interakcije občutim še danes, po treh letih. I am still not cold and cool... :/ Tako sem bila po tisti nesrečni romanci močno zadeta od depresije... mogoče je bila depra bolj podobna mačku po sami zadetosti, kaj pa vem, ker pač pravega mačka nisem nikoli doživela...
Za konec lahko povem še to, da je omenjena nesrečna romanca poleg negativne zadetosti prinesla vsaj nekaj pozitivnih posledic. Zadetost s Finsko, njeno kulturo in predvsem s finščino. In ta zadetost še traja. Ihan jees! ;)
P.S.: Koga naj tegam, če ste že vsi napisali svojo izpoved?! Kakorkoli, če kdo še ni napisal takega posta in bere moj blog, se lahko spravi pisat. :P
Pretekli vikend je bil na Finskem zelo pomemben - dogajal se je Juhannus, kresni večer; mimogrede, Juhannus je vedno na tisto soboto, ki je najbližja datumu kresne noči (in potem je že sam petek pred tem ena velika sobota ker je pof***n Juhannus). Kakorkoli, praznovanje poletja na Finskem pomeni množično popivanje (kajpak) ter posledično utapljanje v jezerih. In takoj na tem mestu lahko povem, kako sem se ta Juhannus ter vse ostale čase pred njim razlikovala od večine ter od česa še nikoli nisem bila zadeta. Ne sedaj, niti nikoli prej. Alkohol. Alko in jaz ne greva skupaj; tu in tam sem že poskusila kak požirek (pa ne vina, ker mi smrdi) pa mi zadevščina sploh ni bila všeč. Alkohola enostavno ne maram. Kar povzroča nemalo čudenja tako med Slovenci kot tudi med Finci, katerim je ljubezen do alkoholne zadetosti vsekakor več kot skupna. Ampak... alco is not my way, and it has never been. Čeprav vedno znova ugotavljam, da je abstinenca skorajda hujša družbena stigma kot alkoholizem...
Mogoče sem nekakšen novi hipi (a sem že omenila, da sem vegetarijanka?), ki hoče živeti zdravo in se ne uničevat s pijačo. Pa ne morem biti niti hipi, ker še nikoli nisem poskusila kadit - niti tobaka, niti česa hujšega. Ne glede na dejstvo, da sem študirala na umetniški akademiji, kjer je včasih že sam prostor šolanja dišal po prepovedanih substancah. Nad takšnimi dejanji se nikoli nisem zgražala (toliko hipija je le v meni), ni pa mi bilo do tega, da bi poskusila. Sicer ne maram biti pasivna kadilka; verjetno sem med tisto peščico, ki se veseli, da ji ob obisku barov in koncertov oprava ne smrdi po čikih. Po drugi strani pa sem verjetno spet hinavska... saj velika večina oseb v mojih dramah kadi. :D
Ali sem torej sploh kdaj bila zadeta? Zakaj sem se spravila pisat ta post, če samo bluzim o nekem zdravem in bolj ali manj sterilnem življenju? Well, let's see... Verjetno sem nasploh občutljivo bitje, in tako me zadanejo že zelo drobne zadevice, ki se marsikoga še dotaknejo ne. Ena od teh dnevnih zadevic je kava. Brez kave ne gre - in ja, razlika med mojim počutjem pred in po kavi je velika. Preveč kave, po drugi strani, pa ima prav tako posledice, saj postanem živčna, nemirna, on speed. Ampak kofein je vseeno zakon. Samo ne preveč njega.
Pozitivno zadeta sem po treningih borilnih veščin. Nekoč je to bil nanbudo, danes je aikido. Dostikrat se zgodi, da grem na trening zaspana in slabe volje, po treningu pa sem polna energije. In tisto počutje je vsekakor blizu nečemu, kar bi opredelila kot zadetost. V dobrem smislu me potem zadene še savna (sauna), sploh po uspešnem treningu, ali pa kar tako. Pa seveda metal/rock festivali, kakšna res huda muzika (Flogging Molly!) in še bolj huda besedila, zadanejo me dobri filmi, knjige, nekoč me je izjemno močno zadelo gledališče. Aja, zadenejo me tudi kužki. Imela sem dva in sedaj si (napol) lastim že tretjega; dejansko sem pogrešala tisto pravo druženje s psi. Abstinenčna kriza po psu je bedna.
Negativne zadetosti... tudi te so bile, in ker sem občutljiva pesimistka, sem različne zoprne dogodke zaznavala (in jih še zaznavam) toliko močneje. Najbolj me je zaznamovala - ter me močno zadela - nesrečna romanca. Ja, ja, seveda se to dogaja vsem. kaj bluzim... pa vseeno. Posledice tiste interakcije občutim še danes, po treh letih. I am still not cold and cool... :/ Tako sem bila po tisti nesrečni romanci močno zadeta od depresije... mogoče je bila depra bolj podobna mačku po sami zadetosti, kaj pa vem, ker pač pravega mačka nisem nikoli doživela...
Za konec lahko povem še to, da je omenjena nesrečna romanca poleg negativne zadetosti prinesla vsaj nekaj pozitivnih posledic. Zadetost s Finsko, njeno kulturo in predvsem s finščino. In ta zadetost še traja. Ihan jees! ;)
P.S.: Koga naj tegam, če ste že vsi napisali svojo izpoved?! Kakorkoli, če kdo še ni napisal takega posta in bere moj blog, se lahko spravi pisat. :P
6 comments:
Zadetost s festivali, psi, Finsko ter finscino.
Amen sister :*
Amen!
A ripe old age... ripe old age, that's all we can? :-)
So I must remain in my new adopted land
I'm doing the best, Hell I'm doin' all I can
So next time you see me, don't ask for my name
For I am the King and sure long may I reign
Flogging Molly, Black Friday Rule
;)
Hmm....jaz se s kavo sploh ne morem zadeti, ne deluje kaj prida name (jp...to sem jaz, s tako nizkim pritiskom, da se medicinske sestre čudijo, kako, da sploh še hodim :-P )
Alkohol.....maram likerje, sladke vodke..ampak samo malo.In še to zaradi obsedenosti s sladkorjem...nikoli ni bilo kakih učinkov od tistih malih konzumiranih količin... :-D
Zadetost od ljubezni...to pa deluje, o ja... Samo trenutno imam abstinenčno obdobje na to temo (proti moji volji)...mnja....in še kar prebiram tisto ODLIČNO break up bukvo..ker je tako hecna......pa za btw vsebuje tudi kak pameten nasvet. Sem jo pa že omenjala, če se spomniš.. :-D
Tudi jaz delim odvisnost od droge odličnih koncertov...in moj julij bo kar fajn za te razvade :-P (Masters of Rock...Springsteen v Udinah..)
Ps....prevod tegale ježa? (še kar ne znam finsko več kot nekaj besed :-( )
@Akasha: Na začetku stripa piše, da ježi jedo gobe. Tale jež poje gobo, ki pa ga nato zadane. :D To je vsa zgodba. :P
Post a Comment