Some time ago, I went to the bookshop. In the window I saw a book by HARUKI MURAKAMI; I have already been writing about this beloved writer of mine. Well, the book that attracted my attention was KAFKA ON THE SHORE.
So I bought this paperback edition in English as there is no Slovene translation yet and I cannot read Japanese. It was even the last copy in the bookshop. But then I have had some other and more study-like books to read. Thus, my dear new Murakami is still waiting patiently to be read. Nevertheless my curiosity has forced me to do some occasional peeks. Now please do not laugh as I did when checking out original title - Kafka in Japanese is called Kafuka.
Recently, I again opened Kafka on the Shore. The book happened to open at the page 212. There was the thought you can find enclosed within the following lines. How strange coincidence. These words were exactly what I needed to hear at that particular time. And I still find some comfort in them at this moment.
This is why I so like Haruki Murakami.
In everybody's life there's a point of no return. And in a very few cases, a point where you can't go forward any more. And when we reach that point, all we can do is quietly accept the fact. This is how we survive.
8 comments:
Whoa. Lepa misel. Res. Če se boš kdaj spomnila, mi jo prosim prinesi, da jo preberem, če posojaš knjige, seveda. :)
Mimogrede, kako kaj moj VDE napreduje? Misliš kaj nanj? :)
Murakamija imam zelo rada, najbolj mi je bil všeč Norveški Gozd. Nekaj časa sem si označevala odlomke, ki so mi bili najbolj všeč, z listki, pa se jih je nabralo bistveno preveč. :)
Nárëlaimë: Glede na to, da Kafke na obali še vedno ne berem, ti priporočam knjižnico - bo prej. ;) Sicer se pa zna zgoditi prevod v slovenščino, na kar se tudi splača počakati.
Brahmakamal: Ja, res je mnogo dobrih odlomkov. Drobne misli o vsakdanu in intimnih dogodkih, v katerih je posebna globina. No, mene zna včasih res potolažit.
Murakami ni kaj več kot le mladinski pisatelj, njegovi bralci pa pretežno pubertetniki in adolescenti, ki pameti (še) nimajo v glavi, ampak med nogami. Lepe misli o tem, kako življenje zaide v zapik, pa Murakami piše samo zato, da bralce naredi za enake tepce, kot so njegovi liki. In taki potem hitreje kupijo njegovo knjigo ... in Murakami lahko še naprej v razkošju in obilju (od tantiem) uživa v svojem življenjskem zapiku. Ubogi tisti, ki ne spregleda, kako Murakami manipulira s svojimi bralci! Pravo vrednost za sodobnega bralca ima stokrat prej Rju Murakami! žal je v slovenščino preveden samo njegov prvi, že nekoliko zbledeli roman spred 30 let, pa še to v dokaj slabo slovenščino. A še vedno bolje od prenapihnjenega in Ameriki podložnega Harukija!
Lep pozdrav!
Krinka, predlagam, da odpreš svoj blog. Če seveda svojega bloga še nimaš. Vsak ima svoje mnenje - in vsak ima svoj bralni okus. Žal tvoja kritika malce presega meje vljudnosti. Vsekakor bi me mnogo bolj razveselila globlja literarna razprava, ki bi dejansko dokazala vse našteto, brez takole površinskih oznak. In kaj potem, je če Haruki ''trivia''? Tudi to nam je, verjetno, včasih dovoljeno brati. Če nekdo v njegovih mislih odkrije kaj, kar mu dosti pomeni in polepša dan - hej, kaj ni to pozitivno? Oznaka ''tepec'' je relativna. Meni se tepci zdijo tisti, ki slepo zagovarjajo samo sebe in svoj okus, ter ga razumejo kot absolutnega. Seveda lahko nasprotuješ drugemu in se z njim ne strinjaš, vendar lahko obenem tudi spoštuješ stališče svojega nasprotnika. Zmerjati je vedno najbolj enostavno.
Murakamijevo politično prepričanje me ne zanima - dokler ne bo začel dejansko vsiljevati kakšnih pro-whatever idej in se z njim ne bom strinjala.
Ryu Murakami mi je znan, saj sem ga srečala v živo. O njem sem spisala daljši prispevek ter naredila intervju za enega od slovenskih medijev. Jep, v slovenščini je izšel roman ''Skoraj prosojna modrina''; prevod se mi ne zdi slab. Ryuja Murakamija zanimajo ter vznemirjajo predvsem pojavi in pereči problemi z obrobja sodobne urbane družbe. Ekonomija, seks industrija, pojav enjo kosai oziroma prostitucija srednješolk, narkomanija, množični morilci. Japonsko družbo preseneti Murakamijev slog, neposreden in hladen popis dejstev, popis čustveno izpraznjenega sveta.
Okej, toliko za tiste, ki jih je sedaj začelo zanimati, kdo je ta drugi Murakami... :)
Nima nič povezave s postom...
Slovenka na Finskem?
Ja.
No sva že dve! :)
Javi se mi na mail: tadejina@hotmail.com , pa se kej zmenve!
Post a Comment