Friday, December 26, 2008
Monday, December 22, 2008
JINGLE BELLS
The newspaper Keskisuomalainen has just published the news that Christmas in central Finland is going to be white this year. So it seems. The picture, however, is a bit older, yet it belongs to this winter and is thus able to depict the atmosphere I am talking about. White, more light - and so less depressive.
Apart from proper let it snow, let it snow, let it snow feelings, Christmas madness is in its full speed; and that can be annoying, especially if one takes Christmas more easy. But commercial society can now celebrate with ham and gifts. Crowds and Christmas songs, joulu here, joulu there, joulu this, joulu that. Well, glögi is nice to drink, cinnamon cookies or piparit are even better to taste.
Whatever... from the homeland of Santa and his loyal Rudolf... I wish you GOOD CHRISTMAS HOLIDAYS!
Apart from proper let it snow, let it snow, let it snow feelings, Christmas madness is in its full speed; and that can be annoying, especially if one takes Christmas more easy. But commercial society can now celebrate with ham and gifts. Crowds and Christmas songs, joulu here, joulu there, joulu this, joulu that. Well, glögi is nice to drink, cinnamon cookies or piparit are even better to taste.
Whatever... from the homeland of Santa and his loyal Rudolf... I wish you GOOD CHRISTMAS HOLIDAYS!
Friday, December 05, 2008
DECEMBER
November je moj najljubši mesec, za kar imam dober razlog - ne le, da je prijetno depresiven ter da se novembra na Finskem dan še hitreje krajša; eden izmed dni v novembru je samo moj, in takrat ponavadi prejemam čestitke. Presenetljivo je torej, da v vsem času mojega najljubšega meseca nisem uspela napisati niti enega prispevka. V nobenem izmed mojih jezikov.
Novembra bi lahko pisala o marsičem. O žurki treh škorpijonov, kjer smo imeli kamin in preveč hrane. O dejstvu, da od začetka novembra izjemno veliko pečem. Začelo se je s preprostim jogurtovim pecivom, sedaj pa se je vse skupaj razvilo v korenčkovo torto z mandlji in čokoladnim oblivom. Zanima me, kaj bo naslednja in še zahtevnejša tortna stopnja. Poleg slaščičarskih dejavnosti tudi veliko kuham. V novem stanovanju je pač mnogo večja in svetlejša kuhinja, poleg tega pa bi morala delati na svoji magistrski nalogi.
Kakorkoli, na magistrski nalogi sem brez milosti morala delati novembra, in napisati vsaj eno poglavje. S katerim nisem zadovoljna. Itak, da ne. Ker pišem v angleščini, ugotavljam, da ima ta jezik čisto preveč zadev po imenu particles. Japonščina tudi, ampak v popolnoma drugem smislu. Heh. Partikkeli on kikkeli. Vsaj finščina in slovenščina sta brez teh nepotrebnih nadlog.
Če bi se k pisanju spravila pred dobrima dvema tednoma, bi lahko opisala zanimiv naravni pojav: snežni vihar. Le ta se je zgodil neko nedeljo, Pihal je strašljivo močan veter, in nosil sneg. Glede na časopis Helsingin Sanomat je bil vsaj v Helsinkih to najhujši snežni vihar po letu 1961. Ker sem kljub viharju morala ven, sem ugotovila, da je bil tisti veter dejansko zelo divji. Nanesel je kupe snega, ki so tako konec novembra, skupaj z že okrašenimi trgovinami in mestu v lučkah opominjali, da Božiček ni tako daleč. Pravzaprav le 9 ur vožnje z vlakom na sever, in potem par kilometrov z avtobusom.
Sedaj je december, zato ne morem pisati o snegu, ker se je medtem že stopil. Tako se mi zastavlja vprašanje, ali je bilo v tistem strašnem viharju sploh kaj smisla. Sneg bi namreč prišel še kako prav v teh kratkih dneh; sonce zaide okrog treh popoldne, pa tudi če še ni čas zahoda, je temno. Plasti oblakov in cikloni; nič od tega pa ne prinese svežega snega. Lani se je to zgodilo šele konec marca, takrat, ko bi morale veverice početi vse kaj drugega, kot pa se skrivati pred snežnimi zameti.
Šesti dan zadnjega meseca v letu je na Finskem praznik, dan samostojnosti. Država praznuje 91 let, kar sem seveda izrabila za ponovno slaščičarsko priložnost, in spekla torto. Seveda že od konca novembra potekajo številne predbožične zabave, ali prevedeno iz finščine mali božič; brez alkohola tako ali tako nikoli ne gre...
Naj se december začne! :)
Novembra bi lahko pisala o marsičem. O žurki treh škorpijonov, kjer smo imeli kamin in preveč hrane. O dejstvu, da od začetka novembra izjemno veliko pečem. Začelo se je s preprostim jogurtovim pecivom, sedaj pa se je vse skupaj razvilo v korenčkovo torto z mandlji in čokoladnim oblivom. Zanima me, kaj bo naslednja in še zahtevnejša tortna stopnja. Poleg slaščičarskih dejavnosti tudi veliko kuham. V novem stanovanju je pač mnogo večja in svetlejša kuhinja, poleg tega pa bi morala delati na svoji magistrski nalogi.
Kakorkoli, na magistrski nalogi sem brez milosti morala delati novembra, in napisati vsaj eno poglavje. S katerim nisem zadovoljna. Itak, da ne. Ker pišem v angleščini, ugotavljam, da ima ta jezik čisto preveč zadev po imenu particles. Japonščina tudi, ampak v popolnoma drugem smislu. Heh. Partikkeli on kikkeli. Vsaj finščina in slovenščina sta brez teh nepotrebnih nadlog.
Če bi se k pisanju spravila pred dobrima dvema tednoma, bi lahko opisala zanimiv naravni pojav: snežni vihar. Le ta se je zgodil neko nedeljo, Pihal je strašljivo močan veter, in nosil sneg. Glede na časopis Helsingin Sanomat je bil vsaj v Helsinkih to najhujši snežni vihar po letu 1961. Ker sem kljub viharju morala ven, sem ugotovila, da je bil tisti veter dejansko zelo divji. Nanesel je kupe snega, ki so tako konec novembra, skupaj z že okrašenimi trgovinami in mestu v lučkah opominjali, da Božiček ni tako daleč. Pravzaprav le 9 ur vožnje z vlakom na sever, in potem par kilometrov z avtobusom.
Sedaj je december, zato ne morem pisati o snegu, ker se je medtem že stopil. Tako se mi zastavlja vprašanje, ali je bilo v tistem strašnem viharju sploh kaj smisla. Sneg bi namreč prišel še kako prav v teh kratkih dneh; sonce zaide okrog treh popoldne, pa tudi če še ni čas zahoda, je temno. Plasti oblakov in cikloni; nič od tega pa ne prinese svežega snega. Lani se je to zgodilo šele konec marca, takrat, ko bi morale veverice početi vse kaj drugega, kot pa se skrivati pred snežnimi zameti.
Šesti dan zadnjega meseca v letu je na Finskem praznik, dan samostojnosti. Država praznuje 91 let, kar sem seveda izrabila za ponovno slaščičarsko priložnost, in spekla torto. Seveda že od konca novembra potekajo številne predbožične zabave, ali prevedeno iz finščine mali božič; brez alkohola tako ali tako nikoli ne gre...
Naj se december začne! :)
Subscribe to:
Posts (Atom)