Odkar študiram na Finskem, živim v državi, na katere ozemlju se nahaja IKEA. Če v Sloveniji ni niti ene, sta tukaj celo dve. Ali pač samo dve glede na dejstvo, da imamo Švedsko za sosedo; konec koncev je bila Finska nekoč del Švedske, njen drugi uradni jezik je švedščina. Turku je pravzaprav Åbo, ampak to je druga zgodba.
Kljub pogostejši prisotnosti IKEA nakupovalnih nebes na Finskem je zanimivo, da se obe nahajata v okolici mesta Helsingfors oziroma Helsinki; ena IKEA je v Vanti in druga v Espu, vse skupaj pa je svojih 300 km oddaljeno od naše osrednje Finske. Perkele. Govorilo se je že, da se bo švedska krasotica preselila bližje Jyväskyli, denimo v Tampere ali Kuopio, a ker se to še ni zgodilo, nas organizacija, ki tu skrbi za študentska stanovanja, vsako leto odpelje na IKEA nakupovalni izlet. Tudi letos je bil avtobus poceni, vožnja dolga, končna destinacija pa spet Vantaa.
Lansko leto sem bila ob IKEA obisku na Finskem precej zmedena. Potrebovala sem kar nekaj materialnih dobrin, ki bi mi olepšale študentsko bivanje. Kakorkoli, v spominu mi je ostal predvsem stres. Letos je bilo že zaradi vesele družbe mnogo bolj zabavno, čeprav je IKEA tudi tokrat pripravila teren za spodobne neprijetnosti.
Deževna sobota je privabila precejšnjo množico, njeni pripadniki pa so se nato z veseljem zaletavali drug v drugega. Nakupovalski podmladek pa sploh, ne glede na dejstvo, da bi jih starši lahko pustili v igralni sobi, in si tako zagotovili nekaj miru. Ker pa je bilo v večini primerov videti, da igralna soba morebiti sameva, se je posameznik lahko hitro znašel ujet med velik nakupovalni voziček z ene in otroški voziček z druge strani. Vsekakor zabavno. Po drugi strani pa pravilno, da se vzgoja mladega potrošnika začne že v prvih mesecih življenja.
Odkritje letošnjega izleta je bilo, da se mi IKEA nenadoma ni zdela več tako zelo fantastična. Ni bilo tako zelo velike izbire, nekatere stvari so se seveda podražile, sploh nek točno določen model lučke, pa še prave barve niso imeli na zalogi. Eh, IKEA is nothing that special. Da sploh ne razmišljam, v kakšnih pogojih so ustvarjeni njihovi izdelki; samo upam, da švedskega dizajna ne proizvajajo azijski otroci ali delavci v sweatshopih.
Kljub temu sem pozabila svojo alternativno oziroma subkulturno nastrojenost proti in si privoščila predvsem škatle, krožnike, skodelice, sklede in termo vrč za čaj. Večinoma v črni barvi; subkulturno naravnanost je pač treba izraziti tudi z IKEA izdelki. Pomembna pridobitev je bil nož za lupljenje krompirja, ki je že danes oplemenitil moje kuharske sposobnosti, saj sem končno lahko pripravila pečen sladki krompir.
All in all - izlet v prestolnico fast-food opreme za dom je bil bolj ali manj zabaven, brez stresa ni šlo, bila pa je tudi dobra družba in švedska torta.
